Odprti povezani podatki (LOD) so podatki, ki so objavljeni pod odprto licenco in so prosto dostopni. Vsakdo jih lahko spreminja in prilagaja po svojih potrebah (Berners, 2014).
Čeprav so se dolga leta odprti povezani podatki uporabljali zgolj v vladnih podatkovnih repozitorijih in arhivih (Mayer, 2015), se jih danes uporablja tudi v drugih sektorjih. Eden od teh sektorjev je kultura oziroma kulturna dediščina. Tu gre predvsem za zbiranje gradiva knjižnic, muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij (Alexiev, 2016).

Z vključevanjem LOD sistema v knjižnicah, ki so najpogosteje obiskovane kulturne ustanove, lahko ta bistveno razširijo in povežejo svojo literarno zbirko (Yoose in Perkins, 2013). LOD jim omogoča, da metapodatke določenih literarnih del povežejo z podatki drugih sorodnih del, ki si delijo nekatere podobne lastnosti. Danes je tak sistem povezanih podatkov izjemno pomemben, saj si knjižnice prizadevajo za širitev na splet, kjer so dela na voljo vsem. Uporabnost LOD se kaže predvsem v uporabniški izkušnji knjižničnih iskalnikov. Večja kot je uporaba LOD, lažje uporabniki najdejo iskano literaturo (Oomen & Baltussen, 2012). Poleg tega LOD system omogoča širitev knjižničnih vsebin na spletu z deljenjem hiperpovezav in URL-jev med spletnimi stranmi (Oomen & Baltussen, 2012).

LOD system je zelo uporaben tudi v arheologiji namene prepisovanja arheoloških najdb. Ob novih najdbah je treba njihove zapise zabeležiti v podatkovno zbirko. LOD olajša ta proces, saj je lahko artefakt povezan z drugimi najdbami, ali pa nastane popolnoma nova zbirka (Alexiev, 2016).

Prav tako nas Lincoln (2019) opozarja, da je LOD ključnega pomena na področju umetnosti. Številni umetniki in umetniške galerije želijo vedeti, kako čim bolje unovčiti svoje umetniško znanje in kako se lahko njihova umetniška dela umestijo v širši umetniski ekosistem. Zanima jih tudi, kako razširjena so umetniška dela. LOD sistem umetnikom in umetniškim institucijam omogoča vpogled v podatke, kdo in prek katerih kanalov lahko javnost dostopa do njihovih del. Možno je tudi spremljanje priljubljenosti del, ustvarjalci se lahko tudi povežejo med seboj in tako bolje razumejo, katera dela so “relevantna” in katera ne ( Mayer, 2015).

Muzeji in akademske ustanove so v zadnjih desetih letih naredile velik korak proti uvajanju LOD sistema. Britanski muzej in Univerza Yale sta podelila “LOD” licenco za uporabo svojih metapodatkov v komercialne namene (Museum ID). S tem sta želela izboljšati svoj mednarodni položaj.

Če povzamemo, številne kulturne ustanove izkoriščajo prednosti Sistema LOD zaradi dveh glavnih razlogov. Prvič, strankam omogoča enostavno povezovanje kulturnega gradiva, kar olajša beleženje in hitrejše iskanje informacij, kar pa se prenese tudi na uporabnika (Al-Gburi, 2019). Drugič, zaradi LOD sistema gradivo hitreje in bolje širi, s tem pa se širijo tudi institucije same. Zaradi medsebojnega povezovanja podatkovnih zbirk in izdelave zapisov za komercialno uporabo so instuticije močno prisotne tudi na spletu.